Skip to content

Dolgoročne naložbe za prihodnost, katerih rast je zagotovljena

oktober 16, 2016

Iščete dolgoročne, varne, naložbe kamor bi vložili vaš kapital in čas? Naložbe, katerih graf preteklega obdobja ni v obliki „skodelice z ročajem” ampak konstantna rast navzgor? Ki niso vezane na neskončno gospodarsko rast in neskončno povečevanje energije, ki naj bi bojda bila na voljo človeštvu v prihodnosti. Ki niso odvisna od tečaja dolarja ali solventnosti evropske centralne banke. Nekaj kar se ravna po miljonih let preizkušenih zakonih neozirajoč se na trenutne iluzije ekonomistov?
Drevesa! Imate kos zemlje, lahko tudi okoli hiše? Če ga imate ali se najde prostor za drevo? Drevo je najcenejši solarni kolektor, vsak si ga lahko privošči. Deluje do 100 let in več. Z leti deluje vse bolje in proizvaja vse več energije. Večje kot je drevo, hitreje pridobiva na volumnu, kar je pričakovano saj ima vsako leto večjo površino listov, ki prestrezajo svetlobo. Sončevo energijo pretvori v veliko človeku koristnih produktov; les kot gradbeni material ali les za kurjavo, biomaso iz jesenskih listov, človeku užitne plodove, zaščito pred vetrom in žgočim soncem, … . Določene drevesne vrste rastejo po več sto let, preden njihov les začne izgubljati na kvaliteti in na pravem mestu zrastejo v veličastna drevesa, katerih les bo imel v prihodnosti še večjo vrednost kot danes. Še posebaj zato, ker kot kaže, čez 100 let ne bo več ostalo niti toliko dreves kot danes. Mogoče se, ker imamo srečo, da živimo v Sloveniji – eni najbolj gozdnatih držav na svetu, tega dejstva ne zavedamo zadosti, vendar gozdovi po svetu izginjajo. Zelo hitro!

Ampak začnimo najprej pred hišnim pragom. Pred hišo na vrtu, torej na mestu kjer se vsakodnevno zadržujemo, si lahko privoščimo posebno drevo. Drevo, ki nam poleg lesa, sence v kateri poleti sedimo in pada tudi na spalnično okno, listja – brezplačne biomase, ki bogati vrtno prst, zavetja pred vetrom in še veliko drugih stvari, daje tudi slastne sadeže ali jedrca. Hrano – poleg toplote pozimi, edino energijo, ki jo človeško telo nujno potrebuje. Če želimo dolgoživo drevo in imamo veliko prostora lahko posadimo cepljen oreh, ki daje vrhunske plodove. Ali pa na sejanec cepljeno češnjo hrustavko. Taka drevesa bodo čez 30, 50 let dajala 100 in več kilogramov plodov vsako leto. Odlična naložba za pokojnino! Še posebno orehi, ki jih starejši ljudje lahko pobirajo po tleh🙂 . Vendar pa so to velika drevesa, ki morajo rasti primerno proč od hiše. Nekoliko bližje lahko posadimo jablano ali hruško, ki če sta cepljeni na „sejanec” tudi zrasteta v precej velika drevesa, ki lahko oskrbijo celo družino z zimsko zalogo jabolk ali vrečami sladkih suhih hrušk. Tudi na zelo majhne vrtove lahko damo odlično hruško Viljamovko ali sočno Društvenko cepljeno na podlago „kutine” ali pa odporno jablano Topaz cepljeno na „MM-106„ podlago, ki bosta dajala po 10 in več kilogramov sadežev. Ne bosta pa imela tako dolge življenske dobe kot drevesa cepljena na sejanec, ki ob primerni oskrbi lahko dočakajo do 100 let in več. Sliva je rešitev za slabše lege in višje nadmorske višine.
Če je prostora dovolj in drevesa ne želite škropiti ga pustite rasti po svoje, to je v drevo z enim sredinskim vrhom. Spodnje veje nekaj časa še pustimo, ko pa drevo razvije dovolj krošnje, lahko spodnje veje, ki tako ali tako niso veliko zrasle, odrežemo. Glavna rast je usmerjena v najvišjo sredinjsko vejo. Ne skrbimo preveč za kot pod katerim rastejo stranske veje – tudi, če se nam zdijo preveč pokončne – kmalu se bodo upognile navzdol pod težo lesa in sadežev in krošnja se bo začela odpirati. Včasih se celoten vrh, zaradi prehitre rasti, nagne proti soncu. Drevo bo v tem primeru meter ali dva nižje, na nasprotni strani debla, pognalo močan „voden” poganjek, ki zgleda kot stranska šiba, vendar bo, ko se bo sedanji vrh nagnil še bolj proti jugu, ta poganjek postal nov vrh. Lociran bo malo severno od sredine debla, ker drevo vedno poskuša biti v ravnotežju. Smreka je lep primer drevesa, ki je skoraj idealno matematično uravnotežena. Zato lahko kljub plitvim koreninam zraste v ogromno drevo.
Lastniki gozdov se vrednosti 50 do 100 let starega drevesa dobro zavedajo. Na gorenjskem sta se najbolj pogosti komercijalni drevesni vrsti smreka in bukev. Prva nam daje izvrsten gradbeni les, druga prvovrsten les za kurjavo. Vendar je človekova prirojena želja po vedno več in več pripeljala do tega, da lastniki dajejo prednost lesu, ki je dražji in to je smreka. Gozdovi so tako v najboljšem primeru postali mešanice smrekovih in bukovih dreves v najslabšem primeru pa smrekove monokulture. Nobena monokultura pa ni trajna in ne more obstajati brez vse večje in večje količine človekovega dela, ki ga je potrebno vložiti, da monokultura preživi napade bolezni in škodljivcev. Ekosistem je stabilen edino, če je raznolik. Ena sama drevesna ali rastlinska vrsta je lahko samo trenutno stanje, ki ne traja dolgo, so pa cikli v katerih narava vzpostavi ravnovesje lahko daljši od človekovega življenja zato se človeku napačno zdi, da je to možno. Za neuspeh krivi vremenske razmere (žled, globalno segrevanje) in množične napade škodljivcev (smrekov lubadar), ne razume pa, da je to samo posledica neuravnoteženega ekosistema. V resnično mešanem gozdu, kjer se smreke ne dotikajo ena druge, bo lubadar vedno prisoten, vendar bo škoda zanemarljiva. Mislim, da bi dober gospodar ob vsak štor zaradi lubadarja podrte smreke moral posaditi enega od listavcev, ki v Sloveniji preverjeno uspevajo. Hrast, jesen, lipa, javor so veličastna drevesa z lesom, ki če je primerno raščen dosega trikratno vrednost smreke. Lahko posadimo tudi katero od manj pogostih gozdnih dreves, ki kot travniška ali parkovna drevesa lepo uspevajo; naprimer platano ali oreh. Večina listnatih dreves ima globok koreninski sistem, ki na pobočjih preprečuje erozijo in s tem se povečuje debelina prsti in dolgoročna rodovitnost zemljišča. Mislim, da bi iglavcev ne smelo biti več kot polovica dreves v gozdu za katerega skrbimo, pa še to ne vse smreka. Jelka, bor in macesen so kljub počasnejši rasti odlična drevesa. Če hočete hitro rast, poizkusite posaditi cedro.

Motorna žaga je mogočno orodje, čarobna palica s katero človek uravnava rast in odbira rastlinske vrste. Velika dolgoživa drevesa, ki kažejo zdravo rast, obdržijo kvaliteten les precej več let kot jim jih je namenjeno po gozdarskih priporočilih. Taka drevesa so tudi žive semenske banke, ki zasajajo svoje potomce daleč naokrog. Marsikdaj bi bilo bolje pustiti take primerke kot kapital za naše potomce in raje požagati manjša drevesa naokrog. Če vidite samozasejano drevo mogočne dolgožive sorte, ki v tem gozdu ni pogosto in kaže zdravo rast – pustite ga. Požagajte raje grmovja, ki ga senčijo in njihove veje namečite okrog debla mladega drevesa. V roku nekaj let bo mlado drevo pognalo v popolnoma nove višave.

Da drevesa in vse druge rastline uspešno rastejo potrebujejo živo, zdravo in debelo prst. Že po barvi ponavadi lahko določimo rodovitnost prsti. Temna, črna prst, taka kot je na gozdnih tleh kaže na veliko vsebnost biomase, ki je ključnega pomena. Prst se stalno dela iz rastlinskih in živalskih ostankov in stalno izgublja z vodo, ki jo izpira na nižje lege. Naloga dobrega gospodarja je da to enačbo obrne sebi v prid in skrbi, da je plast prsti na njegovem zemljišču vse debelejša. Betonske poti na vrtu, ki se vse bolj „pogrezajo” v tla so dober znak. Njive, ki so glede na okolico vse nižje pa slab znak – kažejo na vsakoletno izgubo prsti, ko kmetje vso biomaso odnesejo iz njive, vračajo pa samo gnojila v obliki hitrotopnih NPK kuglic. Ker so tla, razen glavnega pridelka, gola, izgubo prsti povečuje tudi veter v sušnih obdobjih in voda ob nalivih na neravnih tleh. Takšna njiva je na koncu samo še substrat iz ilovice za gojenje rastlin, katerega rodovitnost je odvisna od rednega doziranja koncentriranih umetnih gnojil. Salinizacija in acidifikacija prsti so neizogibne posledice takega kratkoročnega pogleda lastnika. Po drugi strani pa prst v gozdu ali sadovnjaku, kjer vse listje in druga biomasa ostane na tleh, kjer rastejo rastline, ki še posebno bogatijo tla (detelja, lucerna), stalno pridobivajo na rodovitnosti. Vsakdo ima vrtno kosilnico. Ena najboljših dolgoročnih naložb v svojo prst je, da odmontirate koš za travo. Vse kar zraste na vrtu pokosite in pustite ležati na tleh. Jeseni listje pograbite enakomerno po vrtu in narežete z vrtno kosilnico brez koša. Vsakič, ko se zapeljete čez so koščki listov manjši. V zdravih vrtnih tleh bodo deževniki ostanke pospravili v nekaj dneh. Čez en teden bodo ostanki listov preprosto izginili. Ne bo jih več! Poizkusite, če ne verjamete!
Ne moremo pa prsti obogatiti čez noč. V naravi se vse dogaja z veliko mero inercije-vztrajnosti in treba je počakati nekaj let, da se vidijo učinki. Šele v desetletju ali dveh dosežemo učinke, ki so na daleč vidni. In obratno – desetletje ali dva traja, da rodovitno travniško prst z napačnimi kmetijskimi ukrepi izčrpamo do te mere, da brez umetnih gnojil njena rodovitnost opazno upade. Človek pa težko razume vzroke in posledice na tako dolgo časovno obdobje zato tudi ne opazi napačnosti svojih dejanj. Drug vzrok je seveda človekova narava, ki je usmerjena h kratkoročnim dobičkom, dolgoročno gledano pa smo tako ali tako vsi mrtvi. To je sicer res, vendar bodo v tem svetu morali živeti naši potomci, naši vnuki, ki jim resnično ne bo lahko. Zapuščamo jim svet izropan naravnih bogastev – gozdov, rodovitne zemlje, biotske raznovrstnosti in tudi fosilnih goriv, svet poln neznosne vročine in vremenskih ujm, prenaseljen in poln odpadkov naše nenasitne družbe. V tem svetu bodo morali živeti in pridelati vsaj toliko hrane, kot jo človeško telo potrebuje. Stavbe, ceste in druga infrastruktura, vse kar smo ustvarili ljudje in ni živo, je neizogibno podvrženo stalnemu propadanju. Potrebno je redno vzdrževanje, ki v svetu izginjajočih fosilnih goriv ne bo vedno lahko delo. Marsikaj kar danes opravijo težki stroji bo mogoče treba narediti ročno. Upam, da bodo obdobje naših življenj in dejanj videli kot zmoto in nevednost, ne pa kot brezbrižnost in sebičnost.

_image1_1_716ryg1412275991756

Najstarejša japonska češnja, drevo staro tisoč let.

old-forest-and-images-pictures

From → Uncategorized

One Comment
  1. Zvonko Rusjan permalink

    Z napisanim se zelooooooo strinjam

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: