Skip to content

Kačji pastir

september 1, 2016

 

20160901_112030

Za današnji dan je bil predviden počitek, včeraj mi je namreč gospodična zobarica izpulila modrostni zob. Ker pa je bila noč precej mirna in skoraj brez bolečin sem se zjutraj odločil,  da namesto lenarjenja v postelji raje skočim kaj naredit na parcelo v Mojstrano.
Sadna drevesa, predvsem slive in hruške že dajejo prve plodove, nič jih ne škropim, enkrat letno vržem okrog vsakega par pesti npk gnojila, jeseni malo porežem veje za katere se mi zdi, da bi jih polomil sneg drugače pa jim pustim rasti po svoje. Probam predvsem skrbet za zdravo prst. Detelja se zelo lepo razrašča.
Čeprav je zadnja leta dela vse manj, koristi pa vse več, imam v glavi vedno polno „To-Do” listo, en kup stvari, ki jih je še „treba” naredit. In tako sem zjutraj zapel prikolico in v prtljažnik vrgel motorno žago – namenil sem se namreč, da nažagam in razcepim lani posekan bukov les.  Še nekaj smrek in bukev je ostalo na moji parceli, tudi te bodo šle počasi ven – vode je sicer tu na pretek, je pa sonce v kroničnem pomankanju in brez sonca, vira energije, sadno drevje ne bo dobro uspevalo. Se pa zato okrog mene vse bolj zarašča gozd.

Že med vožnjo, še posebno pa, ko sem začel z delom in sklanjanjem, se je bolečina v kraterju kjer je bil še včeraj zob, začela povečevat. Zato sem dokončno sklenil, da ostanem pri prvotnem planu za današnji dan – to je počitek. V senco ob ribnik sem si prinesel stol z naslonjalom, malico, pijačo in cigarete ter preprosto užival v opazovanju. V bistvu bi moral pogosteje samo opazovat in precej manj posegat v naravo na mojem zemljišču. Ko naravi pustiš prosto pot, je življenja iz leta v leto več. Več rastlinskih vrst, več živalski vrst, ekosistem postaja vse kompleksnejši, povezav med njimi je veliko več kot jih lahko razumeš,  ampak čeprav človek marsičesa ne razume, sistem vseeno deluje.
Ribnika niti ne čistim, niti ne praznim, vedno je poln vode, odkar pa ga pustim pri miru, tudi življenja. Spomladi žabe odložijo mrest, ko se izležejo paglavci pridejo iz ne vem kje tudi male belouške. Proti začetku poletja zmanjka paglavcev in tudi beloušk, pupki pa so stalni prebivalci v njem.  Ob njem se stalno zadržujejo tudi razne žuželke – mušice, vodni drsalci in kačji pastirji.
Kačji pastir je resnično lepa in fascinantna žuželka. V slovenskem jeziku nam ime „Kačji pastir” ne pove veliko o naravi te živali, razen, da očitno živi nekje kjer so tudi kače – in to je ob vodi. Bolj mi je všeč njegovo ime v angleškem jeziku – „DragonFly”. In res je pravi zmaj med muhami. Vrhunski plenilec. Kot dvoosni bojni helikopter lebdi nad vodo in v pravem trenutku švigne za mušico in drugimi manjšimi letečimi žuželkami. Hiter, okreten in neustrašen. Na mojem štiri krat štiri metre velikem ribniku je očitno prostora le za enega. Občasno prileti še drugi, enak kačji pastir in spopad sledi takoj. Zaletita se eden v drugega dvigneta do deset metrov visoko in po petih do desetih sekundah se zmagovalec vrne k ribniku, poraženec pa odleti drugam. Razen v enem primeru, ko je izid spopada odločil ptič, po mojem je bila lastovica, ki se je v enem trenutku pojavila izza drevesa in v naslednjem že izginila za drugim drevesom, opazil sem samo, da je po preletu belo-črne lise v zraku ostal le še en kačji pastir. Sigurno je morala bit lastovica, še en vrhunski zračni lovec. A o tem mogoče kdaj drugič …

 

20160901_112041

From → Uncategorized

Oddaj komentar

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: